top of page

KAKO NAM SPOZNANJA NEVROZNANOSTI POMAGAJO PRI UČENJU JEZIKOV IN KAKŠNO VLOGO IMA PRI TEM NEUROLANGUAGE COACH®

V zadnjem času je nevroznanost prinesla pomembne vpoglede v delovanje naših možganov. To razumevanje nam lahko zelo pomaga, ko želimo osvojiti neko spretnost, na primer znanje tujega jezika. V tem članku si bomo pogledali nekaj ključnih spoznanj nevroznanosti, ki vplivajo na naše dojemanje sposobnosti za učenje in ki nam lahko pomagajo, da ustvarimo pogoje za učinkovito in hitro učenje. Dotaknili pa se bomo tudi tega, kakšno vlogo ima pri tem certificiran Neurolanguage Coach® in kako lahko na podlagi svoje strokovne usposobljenosti pomaga, da se odpravijo blokade in strahovi pri učenju jezikov in njihovi uporabi ter da se doseže idealno učno stanje in s tem hitrejše ter učinkovitejše učenje in dolgotrajno pomnjenje.
 

NEVROZNANOST


Nevroznanost je znanost o živčnem sistemu ter o tem, kako se ta razvija, kakšna je njegova struktura in kaj počne. Od 50. let prejšnjega stoletja je nevroznanost začela zelo napredovati, danes pa nam nova tehnologija, kot je funkcionalno magnetnoresonančno slikanje (fMRI), omogoča, da lahko vidimo »možgane v akciji«, v nekaterih raziskavah pa celo strukturne spremembe možganov.

NEVRONI, KOMUNIKACIJA MED NJIMI IN NEVRONSKE MREŽE


Naši možgani so v osnovi sestavljeni iz živčnih celic, ki se imenujejo nevroni in so dejansko najbolj temeljne celice našega živčnega sistema. Vsebujejo približno sto milijard nevronov, ti pa tvorijo med trilijon do celo kvadrilijon nevronskih povezav. Nevroni komunicirajo med seboj tako, da pošiljajo sporočila v obliki elektrokemičnih signalov ali impulzov, vendar pa se drug drugega ne dotikajo, temveč je med njimi vedno prazen prostor, ki se imenuje sinapsa. Presenetljivo je to, da je ta vrzel široka okoli 1 milijoninke centimetra. Komunikacija med celicami se pojavi, ko akcijski potencial potuje po nevronu do sinaptične vrzeli, da se poveže z drugimi nevroni ali drugimi celicami. Pogosteje ko sta dva nevrona skupaj aktivna, bolj verjetno bosta reagirala drug na drugega. Kadarkoli imamo neko možgansko aktivnost, se lahko skupaj istočasno aktivira na milijone nevronov, kar povzroča električno aktivnost, ki jo lahko merimo ali spremljamo na elektroencefalografu (EEG).

Nevroni se med seboj povezujejo in tvorijo ogromne in izredno zapletene nevronske mreže. Naše nevronske mreže ali zemljevidi so dejansko naši osebni notranji prikazi zunanjega sveta. Ko se osredotočimo na neko stvar in ji namenimo dovolj pozornosti, se ti možganski zemljevidi še močneje vtisnejo v dolgoročni spomin. 

Neurolanguage Coaching

NEVROPLASTIČNOST IN NEVROGENEZA


Eden največjih prebojev v zvezi s preteklimi napačnimi predstavami o možganih se je zgodil, ko smo ugotovili, da so možgani plastični in ne statični, kar pomeni, da lahko spreminjajo svoje povezave. Nevroplastičnost je vseživljenjska sposobnost možganov in živčnega sistema, da se v odziv na nove izkušnje, misli, čustva in vedenja spreminja tako strukturno kot tudi funkcionalno. Možgani začnejo krepiti nove vzorce nevronskih mrež in se tako preoblikujejo.  Drug izjemen preboj pa je bil, ko so znanstveniki odkrili, da človeški možgani proizvajajo nove živčne celice tudi v odrasli dobi, ne samo v otroštvu. Obe spoznanji govorita v prid temu, da nismo nikoli prestari za učenje novih stvari, temveč da lahko vse življene pridobivamo nove zmožnosti in spretnosti. Ena takšnih spretnosti je tudi govorjenje tujega jezika.
Neurolanguage Coach® na podlagi svojega znanja pomaga ustvarjati in krepiti nove vzorce nevronskih mrež, ki vodijo k novemu in pravilnemu znanju ter opuščati in s tem slabiti tiste, ki so povzročali napake v znanju.

UNIKATNOST NAŠIH MOŽGANOV


Nekateri znanstveniki so mnenja, da podedujemo 50 odstotkov naših nevronskih mrež, ostalih 50 odstotkov pa so skozi naše življenje oblikovali naše znanje in izkušnje. Drugi menijo, da je genetskega izvora le ena tretjina nevronskih mrež. V vsakem primeru genske predispozicije in vse znanje v naših možganih ustvarjajo unikaten možganski ustroj. Iz tega sledi, da se vsaki možgani učijo na sebi lasten način.

Neurolanguage Coach® se tega zaveda, zato učni proces prilagodi posamezniku.

Učenje angleščine

AMIGDALA, OBČUTEK OGROŽENOSTI IN ČUSTVENA UGRABITEV MOŽGANOV


Amigdala je majhen delček možganov v obliki mandlja. Je del čustvenih možganov ali limbičnega sistema. Je naša nevrobiološka centrala strahu. Nenehno preverja, ali smo varni in je del sistema, ki takoj opozori telo na kakršno koli grožnjo.

Ko naši čuti zaznajo dražljaj, ki si ga razložimo kot ogrožajoč, amigdala sproži alarm in lahko se nam zgodi čustvena ugrabitev (angl. amygdala hijack). Čustva prevladajo nad zavednimi možgani in sprožijo čustvene reakcije, ki jih racionalno morda ne moremo razumeti. Ko se sproži alarm, gredo nujna sporočila v vsak pomembnejši del možganov in aktivira se mehanizem, ki telo pripravi na »boj ali beg« (ang. fight or flight): srce začne utripati hitreje in močneje, pospeši se dihanje in zviša krvni tlak, v kri se pospešeno sprošča »gorivo« za dodatno mišično delo, hkrati pa se kri iz trenutno manj pomembnih delov telesa usmeri v organe in mišice, ki jih potrebujemo za boj ali beg (roke in noge). S tem postanejo viri za izvršilne funkcije prefrontalne skorje in za spominske funkcije hipokampusa (dve glavni območji, ki sta potrebni za proces učenja) omejeni. Naše misli postanejo nejasne.

Ko izkušamo stisko v neki socialni situaciji, se v možganih aktivirajo ista nevronska območja kot pri fizični bolečini. Socialna ali čustvena bolečina lahko sproži iste limbične reakcije kot pri fizični ogroženosti.

Danes smo nenehno izpostavljeni socialnim situacijam, ki jih naši možgani lahko zaznajo kot grožnjo. Mednje lahko spadajo tudi učenje jezika, govorjenje v tujem jeziku ali predstavitev v tujem jeziku, ki jo moramo narediti pred drugimi ljudmi. Doživimo lahko različna negativna čustva in občutke: sram, zadrego, negotovost, občutek neprimernosti, nezadostnosti in frustracijo. Nekateri ljudje doživljajo celo hud strah pred tujim jezikom, ki se imenuje ksenoglosofobija.

Med učno ali govorno situacijo, ki jo doživljamo kot ogrožajočo, se nam lahko zgodi blokada. Ta blokada je realna, saj ko se sproži mehanizem »boj ali beg«, postanejo viri za izvršilne funkcije prefrontalne skorje in za spominske funkcije hipokampusa omejeni. Ravno takrat, ko bi jih najbolj potrebovali, ne delujejo dobro. Socialna bolečina lahko vodi k negativnim limbičnim reakcijam.
 

Neurolanguage Coach® razume tovrstne občutke in reakcije ter s spretnim coachingom pomaga učečemu, da se njegovi možgani vrnejo v normalno umirjeno stanje, ko več ne doživljajo grožnje.

ASOCIATIVNO UČENJE


Do otrokovega sedmega leta starosti možgani nenehno srkajo nove informacije in sklepajo nove nevronske povezave. V tem obdobju se zlasti oblikujejo podzavestni programi, ki nam omogočajo naše funkcioniranje in preživetje. Lahko bi rekli, da se od šestega leta naprej začnejo razvijati zavedni možgani. Proces učenja se začne spreminjati in postopoma preide iz podzavestnega sprejemanja informacij v učenje prek asociacij. To pomeni, da možgani sprejemajo nove informacije tako, da jih skušajo povezati z informacijami, ki so že shranjene v možganih.


Neurolanguage Coach® nenehno provocira nastajanje potrebnih in pravilnih asociacij, torej povezav med že osvojenim in novim znanjem, tako da se novo znanje lažje zasidra v možgane in se doseže učinkovito učenje.

IDEALNI MOŽGANSKI RITMI ALI VALOVI


Ko velika množica nevronov komunicira med seboj, nastajajo sinhronizirani električni impulzi, ki ustvarjajo možganske valove. Možganski valovi se spreminjajo glede na to, kaj delamo ali kaj občutimo. Njihova frekvenca se meri v Hercih (Hz), merimo pa jih z EEG. Za učenje je pomembno, da v možganih prevladujejo možganski valovi, ki se idealno gibljejo med srednjimi beta in alfa valovi.


Neurolanguage Coach® ustvarja okolje, v katerem v možganih čim bolj prevladujejo idealni možganski valovi, in s tem omogoča učinkovito in hitro učenje jezika.

Angleščina in nemščina

IDEALNO UČNO STANJE


Povedali smo že, da je za učenje pomembno, da so možgani umirjeni ter da v njih prevladujejo ustrezni možganski valovi. Nedavna odkritja so prinesla spoznanje, da so za oblikovanje dolgotrajnih spominov ključnega pomena pozornost, ustvarjanje povezav, pozitivna čustva in učenje v ustreznih časovnih razmakih. Ob ravno pravi količini teh elementov učenci intenzivno aktivirajo svoj hipokampus, kar ustvarja globoke krogotoke za  lažje pomnjenje in s tem idealno učno stanje. Rachel Paling, avtorica metode Neurolanguage Coaching®, temu dodaja še namero in motivacijo za učenje ter izboljšanje in poglobitev znanja. Očitno je, da je namera izredno pomembna, saj če je nimamo, nam je proces učenja odveč. Poleg tega je ključnega pomena motivacija: če smo motivirani za to, da se nekaj naučimo, uporabljamo pri učenju višje kognitivne procese. Oba elementa sta med seboj povezana, nadzoruje pa ju prefrontalna skorja možganov.
Neurolanguage Coach® s spodbujanjem prave mere pozornosti, ustvarjanja povezav, pozitivnih čustev, učenja v ustrezni časovnih razmakih, namere in motivacije pomaga ustvariti idealno učno stanje.

Tečaj angleščine

VODSTVO PODZAVESTNEGA UMA


V prefrontalni skorji naših možganov je sedež zavednih ali razmišljujočih možganov. Imamo pa tudi nezavedne možgane ali podzavestni um, kjer se nahajajo naši nezavedni programi in navade. Zavedni in podzavestni um se nenehno izmenjujeta in sta soodvisna. Razmišljujoči možgani dajejo navodila in povelja ter presojajo. Nezavedni možgani pa podzavestno in avtomatsko izvršujejo razne funkcije. Ko opravljamo neko nam razmeroma novo in zahtevno nalogo, razmišljujoči možgani včasih dvomijo v sposobnost podzavestnega uma, ga grajajo in posledično ovirajo pri njegovem delu. Če pa nasprotno zavedni možgani zaupajo v sposobnost podzavestnega uma, ta presenetljivo dobro opravi svojo nalogo. Če želimo, da bomo vedno bolj tekoče govorili nek tuj jezik, je pomembno, da so naši možgani v stanju, ko »volan« prevzamejo podzavestni kompetentni možgani, medtem ko so zavedni možgani »na zadnjem sedežu«.
Neurolanguage Coach® v okviru učnega procesa ustvarja pogoje, v katerih razmišljujoči možgani zaupajo v sposobnost podzavestnega uma in mu s tem omogočajo optimalno delo. Za učenje jezika kot tudi za učenje drugih spretnosti je to ključnega pomena.

To je bilo nekaj spoznanj nevroznanosti, ki nas lahko opogumijo pri naši nameri, da se naučimo tuj jezik ali poglobimo znanje tega jezika, in nam dajejo pomembne smernice za to, kako ta proces naredimo bolj učinkovit. Jezikovni coach, ki je certificiran po metodi Neurolanguage Coaching®, v učni proces vnaša ta in tudi druga spoznanja, da se lahko vzpostavi idealno učno stanje in doseže učinkovito in hitro učenje ter trajnejše pomnjenje.

Povzeto po knjigi Neurolanguage Coaching: Brain Friendly Language Learning avtorice Rachel Paling.

bottom of page